Žajbelj – zdravilna moč rastline

Žajbelj je zdravilen, ker preprečuje močno potenje, zato ga predpisujejo prebolevnikom po hudi vročini; učinkovit je tudi pri začetkih gripe.

Vir: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/zdravje/1042207703

Žajbelj, ki sicer sodi v družino ustnatic, raste kot polgrm, in sicer do 80 centimetrov visoko. Cveti od zgodnje pomladi do poletja v svetlo modrih, svetlo violičastih, rožnatih in belih barvah, cvetovi pa se pnejo v navidezen klas. Za zdravilne namene cvetovi niso tako pomembni, nabirajo se v glavnem listi, in sicer od junija do avgusta, predvsem pa ob sončnih dneh. Pomečkajte dlakave listke med prsti in razvil se bo kafrast, balzamast in dišaven vonj. Če list prežvečimo, ima trpek, grenek okus.

Za rast žajblja so idealna suha, kamnita tla v Istri, zato ne čudi, da je najbolj razširjen ob jadranski obali in na otokih, drugod pa ga v glavnem gojijo v vrtovih; včasih tudi podivja. Nasvet: omislite si spomladanski izlet na otok Cres, ki je v tem času še posebej globoko prepojen z zeliščnimi dišavami, in si natrgajte svežega žajblja. Rastlino nabirajte tako, da režete poganjke blizu zemlje, jih nato povežete v snope in obrnjene sušite. Ko listi postanejo prhki, jih odlomite s pecljev in shranite v nepredušnih posodah ter v hladnem, suhem in v temnem prostoru. Plastične posode niso primerne, ker žajbelj vsebuje eterična olja.

Če vrtnarite in žajblja še nimate na svojem vrtu, je najbolje, da v vrtnariji kupite že razvito rastlino in jo posadite v vrsto od 60 do 90 centimetrov narazen. Če boste zemljo pokrili z zastirko iz ovsene slame, bodo ustvarjene še boljše razmere za žajbljevo rast. Ko rastlina zraste, potrebuje le malo pozornosti; nevarna ji je le zmrzal

Zdravilna moč rastline
Žajbelj je zdravilen, ker preprečuje močno potenje, zato ga predpisujejo prebolevnikom po hudi vročini; učinkovit je tudi pri začetkih gripe. Močen učinek ima na hormone, pospešuje tudi menstruacijo, zato ga priporočajo dekletom v puberteti in ženskam v menopavzi (zavira potenje, medtem ko ima na primer lipa ravno nasprotni učinek). Žajbelj je koristen tudi pri astmi, katarjih bronhijev, sladkorni bolezni, slabostih srca in pri glavobolu. Sploh je široko koristen pri vseh boleznih dihal, ustne votline, žrela in grla, pri kašlju in ustni gnilobi (grgranje).

Žajbelj lahko uporabljamo zunanje ali notranje. Pri zunanji uporabi zavira vnetja, razkužuje in ustavlja krvavenja. Deluje predvsem na sluznico. Na stare, slabo celeče rane lahko položimo obkladke iz žajblja in pomagalo bo. S čajem ali z razredčeno tinkturo se lahko tudi umivamo ali pa v tako pripravljeni zdravilni tekočini namakamo potne noge. Kopel si pripravite tako, da v vodo vsujete nekaj vejic žajblja: spodbuja, krepi in celo vzdraži, zato je takšna kopel najboljša zjutraj. Žajbljeva kopel ima enake lastnosti in učinke kot rožmarinova. Lahko si pripravite še nekoliko drugačno kopel, ki prav tako zavira klice in vnetja. Štiri žlice zeliščne mešanice (v enakem razmerju oziroma po 10 gramov cvetov bele mrtve koprive, navadne plahtice, listov robide in žajbljevih listov) prelijte z litrom vrele vode in pustite stati 10 minut. Tekočino nato precedite in vlijte v kad z devetimi litri vode. Kopamo se lahko večkrat dnevno; temperatura vode naj bo okoli 37 stopinj Celzija. Žajbelj je zelo koristen za izpiranje vagine, ker omili beli tok.

Za grgranje ali umivanje si pripravimo poparek iz ene čajne žličke zeli. Lahko si privoščite tudi inhalacijsko terapijo; če boste pravočasni, lahko povsem ustavite napredovanje prehlada. V liter vroče vode vsujte žlico kamiličnih cvetov, žlico listov žajblja in nekaj kapljic (do deset) eteričnega olja evkaliptusovih listov. Pokrijte se z rjuho in deset minut vdihavajte paro, izmenično skozi usta in nos. Po inhalaciji še nekaj časa ostanite v toplem prostoru; pazite se prepiha.

Če verjamete ali ne, naj bi žajbelj pomagal tudi proti plešavosti; če ne kaj drugega, je vsaj odličen tonik za lase. Pripravite si ga tako, da skupaj v enakih razmerjih zamešate peteršilj, žajbelj, rožmarin in timijan ter prelijete z alkoholom, razredčenim z vodo (v razmerju 30 odstotkov alkohola in 70 odstotkov vode).

Previdno pri notranji uporabi
Če se pojavijo prebavne motnje, vetrovi, vnetja črevesne in želodčne sluznice, driska, je čas za notranjo uporabo, kajti žajbelj močno vpliva na prekrvavitev trebušnih organov.

Navaden čaj iz žajblja si pripravimo tako, da pol žličke žajblja prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati pet minut. Precedimo in popijemo, najbolje pol ure pred jedjo. Če vas obliva pot, je učinkovita naslednja zeliščna mešanica: žajbelj (80 g), njivska preslica (10 g) in korenina baldrijana (10 g). Dve žlički čajne mešanice pripravimo kot poparek, ki ga nato še enkrat zavremo. Pijemo dve skodelici čaja dnevno. Sladkornim bolnikom priporočajo mešanico čaja iz enakih delov žajblja in rmana.

Poznamo tudi žajbljevo vino, ki ga pijemo z zdravilnimi nameni, torej kozarček vina po kosilu. 100 gramov žajbljevih listov namakajte v litru belega vina. Pijača bo delovala krepčilno in spodbujevalno na vašo prebavo. Pa še ideja: zakuhano vino lahko namesto s cimetom obogatite z žajbljem.

Toda pozor: z žajbljem velja ravnati previdno! Nosečnice in doječe matere naj bi se mu izogibale, kajti žajbelj med drugim zavira tvorbo mleka. Prav tako ga ne smemo uživati, če smo hipoglikemični ali če smo na protikonvulzivni terapiji, medtem ko je uporabljen kot začimba povsem varen. Za otroke je žajbelj priporočljiv samo za zunanjo uporabo. Pri pravilni uporabi se lahko povsem izognemo neželenim učinkom, to pa pomeni, da se točno držimo predpisanih količin (6 g zeli, 0,1–0,3 g eteričnega olja, 2,5 –7,5 g tinkture). Če smo pri navodilih za pripravo čajev navedli pol kavne žličke, to pomeni ravno toliko in nič več.

Tags: polgrm, rastline, žajbelj, zdravilnost, zdravje