Žajbelj je zdravilen, ker preprečuje močno potenje, zato ga predpisujejo prebolevnikom po hudi vročini; učinkovit je tudi pri začetkih gripe.
Vir: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/zdravje/1042207703
Žajbelj, ki sicer sodi v družino ustnatic, raste kot polgrm, in sicer do 80 centimetrov visoko. Cveti od zgodnje pomladi do poletja v svetlo modrih, svetlo violičastih, rožnatih in belih barvah, cvetovi pa se pnejo v navidezen klas. Za zdravilne namene cvetovi niso tako pomembni, nabirajo se v glavnem listi, in sicer od junija do avgusta, predvsem pa ob sončnih dneh. Pomečkajte dlakave listke med prsti in razvil se bo kafrast, balzamast in dišaven vonj. Če list prežvečimo, ima trpek, grenek okus.
Za rast žajblja so idealna suha, kamnita tla v Istri, zato ne čudi, da je najbolj razširjen ob jadranski obali in na otokih, drugod pa ga v glavnem gojijo v vrtovih; včasih tudi podivja. Nasvet: omislite si spomladanski izlet na otok Cres, ki je v tem času še posebej globoko prepojen z zeliščnimi dišavami, in si natrgajte svežega žajblja. Rastlino nabirajte tako, da režete poganjke blizu zemlje, jih nato povežete v snope in obrnjene sušite. Ko listi postanejo prhki, jih odlomite s pecljev in shranite v nepredušnih posodah ter v hladnem, suhem in v temnem prostoru. Plastične posode niso primerne, ker žajbelj vsebuje eterična olja.
Nalagam ...